Popilasyon mondyal la ap grandi e, pou anpil moun, nivo lavi a ap kontinye amelyore. Kòm rezilta, yo prevwa demann enèji mondyal la ap double an 2050 konpare ak 2000.
Pou ede satisfè demann sa a, gaz pral jwe yon wòl ki pi enpòtan. Gaz natirèl an abondans, epi li se konbistib fosil ki boule pi pwòp la. Men, gen kèk resous gaz natirèl ki nan zòn ki lwen: transpòte gaz la sou long distans pa tiyo ka koute chè epi li pa pratik.
Solisyon an? Nou likidifye gaz la lè nou refwadi li, sa ki diminye volim li pou transpòtasyon pi fasil, ekonomik e an sekirite pa bato. Alò, kijan yo pwodui gaz natirèl likidifye? Gaz natirèl yo ekstrè nan tè a, li gen enpurte, dlo ak lòt likid ki asosye avèk li.
Premyèman, yo trete l pou netwaye l. Li pase nan yon seri tiyo ak veso kote gravite ede separe gaz la ak kèk nan likid ki pi lou yo. Apre sa, yo retire lòt enpurte yo. Gaz natirèl la pase nan yon sòlvan ki baze sou dlo ki absòbe diyoksid kabòn ak silfid idwojèn. Sinon, sa yo ta jele lè gaz la refwadi e konsa lakòz blokaj. Apre sa, yo retire nenpòt dlo ki rete, paske sa ta jele tou. Finalman, yo retire likid gaz natirèl ki pi lejè ki rete yo - sitou pwopan ak butan - pou yo vann separeman oswa itilize kòm febrifuj pita nan pwosesis refwadisman an.
Tras mèki yo filtre tou. Kounye a, gaz natirèl pirifye a - metàn ak kèk etan - pare pou yo likidifye li. Sa rive nan echanjeur chalè. Yon likid refwadisman, ki refwadi pa gwo frijidè, absòbe chalè ki soti nan gaz natirèl la. Li refwadi gaz la a -162 °C, sa ki diminye volim li pa 600 fwa.
Sa transfòme l an yon likid klè, san koulè, ki pa toksik – gaz natirèl likid, oubyen LNG – ki pi fasil pou estoke ak transpòte. Yo kenbe LNG a nan tank izole, jiskaske li pare pou chaje nan yon bato oubyen yon transpòtè LNG ki fèt espesyalman pou sa. Lè bato a rive nan destinasyon li, yo transfere LNG a nan yon izin regazifikasyon kote yo chofe l, pou l retounen nan eta gazez li. Apre sa, yo transpòte gaz la atravè tiyo pou bay kliyan yo, pou bay enèji pou kay ak endistri yo.
Hengzhong kontinye ede satisfè demann enèji k ap grandi a avèk gaz natirèl ki boule pi pwòp.
Dat piblikasyon: 31 Desanm 2021
