Surova nafta in zemeljski plin se skupaj imenujeta nafta. Surova nafta je le relativno težka ogljikovodikova komponenta, ki se naravno tvori v tekoči obliki, medtem ko je zemeljski plin relativno lahka ogljikovodikova komponenta, ki obstaja v plinasti obliki. Zemeljski plin iz plinske vrtine se imenuje plin iz plinske vrtine, zemeljski plin, ločen od surove nafte iz naftne vrtine, pa se imenuje pridruženi plin.
Zemeljski plin je mešanica ogljikovodikov, ki vsebuje tudi vodo in druge nečistoče. Sestavljen je predvsem iz ogljika, vodika, žvepla, dušika, kisika in elementov v sledovih, predvsem ogljika in vodika, pri čemer ogljik predstavlja 65 %–80 %, vodik pa 12 %–20 %. Sestava zemeljskega plina, ki se proizvaja v različnih regijah, se razlikuje, celo sestava zemeljskega plina, ki ga proizvajata dve različni vrtini v istem rezervoarju, se razlikuje. Z različno stopnjo izkoriščanja naftnega polja se spreminja tudi sestava zemeljskega plina, ki ga proizvaja ista vrtina.
Glavni ogljikovodik v zemeljskem plinu je metan, vsebuje pa tudi etan, propan, butan, pentan, majhno količino heksana, heptana in drugih težjih plinov.
Klasifikacija zemeljskega plina
Obstajajo tri metode klasifikacije zemeljskega plina
(1) Glede na značilnosti nahajališč mineralov se deli predvsem na plin iz plinskih vrtin in pripadajoči plin.
Pridruženi plin: se nanaša na zemeljski plin, ki ga iz surove nafte ločijo naftne vrtine.
Plinska vrtina: nanaša se na zemeljski plin iz plinske vrtine.
(2) Glede na ogljikovodikovo sestavo zemeljskega plina (torej glede na vsebnost tekočih ogljikovodikov v zemeljskem plinu) ga lahko razdelimo na suhi plin, moker plin, pust plin in bogat plin.
Metoda definicije C5 – delitev suhega in mokrega plina
Suhi plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo težkih ogljikovodikov v tekočem stanju nad C5 (pentan) in s klasifikacijo sestave ter lastnostmi, manjšimi od 13,5 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
Mokri plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo ogljikovodikove tekočine nad C5, ki je večja od 13,5 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
Metoda opredelitve C3 – delitev revnih in bogatih plinov
Pust plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo ogljikovodikov v tekočem stanju nad C3, manjšo od 94 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
Bogat plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo tekočih ogljikovodikov nad C3, večjo od 94 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
(3) Glede na vsebnost kislega plina se zemeljski plin lahko razdeli na kisli plin in čisti plin.
Kisli zemeljski plin: nanaša se na zemeljski plin, ki vsebuje znatno količino sulfida, ogljikovega dioksida in drugih kislih plinov, ki jih je treba obdelati, preden dosežejo standard cevovodnega transporta ali indeks kakovosti blaga.
Čist plin: nanaša se na plin z malo ali nič vsebnosti sulfidov, ki ga je mogoče izvoziti in uporabiti brez čiščenja.
Čas objave: 21. junij 2021